MEDNARODNI FESTIVAL PIHALNIH ORKESTROV SREDNJE EVROPE

14.04 – 17.04 2011 SPLIT

14. april 2011

No, pa je tudi za Goriški pihalni orkester prišel čas odhoda v Split. Zvadili smo kar smo zvadili, spakirali kar smo spakirali in poti nazaj ni bilo. Da smo si za naporen vikend nabrali kar največ energije, ura odhoda ni bila prezgodnja, ko pa našega avtobusa zaradi zmešnjave na avtobusnem postajališču ni bilo, smo si lahko v miru privoščili še jutranjo kavo in tako bili popolnoma pripravljeni na odhod. Dobili smo najboljšega šoferja, ki je ustregel večini naših želj po postankih, s sabo pa smo vzeli tudi njegovo ženo. V Sežani smo se ustavili na postajališču in pobrali še naša dva rogista, brez katerih seveda ne gre. (posebej pri Nostradamusu toooo...) Ob dobri družbi nam je pot hitro minevala, nekateri so igrali karte, drugi se učili, spet tretji so klepetali in se smejali na račun drugih (PERIC). Malce se nam je pot vlekla le pred Senjom, kjer smo se mnogi pritoževali zaradi ovinkov in posledične slabosti. Po poti smo se ustavili in se najedli sendvičev, ki nam jih je priskrbela naša predsednica Jožica, privoščili smo si lahko tudi sadje. Ko smo končno prispeli v hotel Medena, ki se nahaja blizu Trogirja, je bila večina ostalih orkestrov že tam, nekateri so pridno vadili, mi pa smo se najprej porazdelili v sobe. Večerja je bila daleč od skromnega, saj je bila samopostrežna, tako da smo se lahko pošteno najedli in pripravili na naporno noč. Po večerji smo se večinoma družili po sobah, nekateri smo bili tudi z orkestraši iz drugih orkestrov, največ z Vogrskega, saj se poznamo že od prej in precej dobro. Veliko se jih je zbralo tudi v avli hotela in v skupinicah pri mizah preživelo noč, vendar se je z bližanjem jutru število ljudi pri mizah zmanjševalo in kmalu so vsi obupali ter se spravili spat. 

15. april 2011

Zjutraj zopet nismo pretiravali s prezgodnjim vstajanjem, marsikdo je tudi prespal zajtrk, smo se pa vseeno vsi zbrali in veliko jih je prespalo še 45 minutno vožnjo do centra Splita. Ko smo se spravili iz avtobusa in prispeli na kraj, kjer nas je čakal manjši nastop, smo ugotovili, da smo še malce prezgodnji, kar nam je zelo ustrezalo, saj smo ta čas kvalitetno izkoristili za dodatno budnico-kavo, nekateri pa za nakup razglednic ali ogled bližnje okolice trga, na katerem so se vrstili koncerti. Pred nami je nastopil policijski orkester iz Salzburga, ki nam je pokazal, da naše konkurence še zdaleč ne gre podcenjevati. Sami smo zaigrali nekaj skladb ''po domače'' in mislim, da je publika naš repertoar kar dobro sprejela. Po odigranem koncertu smo se odpeljali nazaj v hotel in se ''psihično'' pripravljali na tekmovanje naslednjega dne. Porazdelili smo se po skupinicah in se nekateri odpravili do mesta Trogir, drugi spali itd., skratka preživeli smo umirjeno popoldne. Proti večeru so kombijem prispeli še nekateri člani, ki zaradi služb niso mogli z nami na pot že v četrtek. Noč je minila brez pretiranih ''izgredov'', vsak je sam presodil, koliko spanca potrebuje, da bo v soboto na tekmovanju dal vse od sebe in se kar najbolj izkazal. Kljub temu je hotel zjutraj izgledal kot bojišče ob koncu vojne. Zaradi količin politega črnega vina po hodnikih je zgledalo, kot da je bilo ponoči prelite veliko krvi. Že sam po sebi ni bil pretirano urejen, tako da si lahko predstavljate, kakšno je, ko se skupaj znajde več kot 15 pihalnih orkestrov na takšnem kraju. 

16. april 2011

Naslednji dan smo se zgodaj odpeljali spet v Split, v dvorano, kjer je potekalo tekmovanje. Na avtobusu smo vsi ''skupaj'' našemu dirigentu Sandiju ob njegovem 38. rojstnem dnevu zapeli Vse najboljše, to pa je izgledalo tako, kot da se potegujemo za nagrado za najbolj razglašen in neusklajen orkester, kar je bilo popolno nasprotje od tega, kar smo pokazali na odru. Zelo nam je bilo všeč, da smo tisti dan na oder stopili prvi, saj smo imeli tako čas za dolgo generalko (ki pa mislim da je prestrašila vse, sej smo igrali skoraj tako obupno, kot smo na avtobusu peli). Prebrodili smo tudi nekaj organizacijskih težav (stojal, pavk in ksilofona ni bilo nikjer) ter si pred glavnim dogodkom celotnega izleta privoščili še kosilo v restavraciji zraven dvorane. Tik pred koncertom je marsikoga stisnila trema, za veliko orkestrašev je bilo to prvo tekmovanje, zato je bil zanje pritisk še toliko večji. Ko smo stopili na oder, se nam je Sandi veselo posmejal ter vsi smo se maksimalno potrudili in brez večjih težav odigrali celoten program, ki je obsegal najprej ogrevalno skladbo Caro mio ben, nato obvezno A Klezmer Karnival in na koncu najtežjo in najbolj obsežno Nostradamus. Poželi smo velik aplavz in s koncertom podarili dirigentu najboljše rojstnodnevno darilo, kar bi mu jih mi lahko. Po tekmovanju smo si vsi oddahnili in bili zadovoljni s končnim izdelkom, ter temu tudi nazdravili. Po zasluženem počitku nas je na voden ogled Splita odpeljala domačinka, ki si zasluži pošteno pohvalo, saj smo bili kar naporna skupina. Proti večeru smo se odpravili proti hotelu, se najedli in potem nadaljevali zabavo dolgo v noč. Pred hotelom se nas je zbralo veliko, iz vseh orkestrov, nekaj fantov pa je igralo naše glasbene želje. Veliko se je plesalo in pelo, zato je naslednji dan marsikdo ostal brez glasu. Hotel je bil v obliki polkroga, kar se je izkazalo za zelo primerno, ko so potekali glasbeni boji članov različnih orkestrov ''iz balkona na balkon''.

17. april 2011

Zjutraj nas je čakalo pakiranje ter pospravljanje sob. Nekateri so precenili svoj sluh in preslišali eno samo budilko ter zato potrebovali posebno budnico. Ko smo se končno vsi zbrali, smo se zopet odpeljali v dvorano, kjer je potekalo tekmovanje. Na poti nas je Adriana razveselila z zelo presenetljivo novico, da smo v svoji skupini dosegli največ točk. Takrat smo dobili najboljši občutek-v Splitu smo definitivno zelo uživali, če pa zraven še dosežeš takšno uvrstitev je počutje res fenomenalno! Od veselja smo Sandiju spet zapeli Vse najboljše, ki pa ni zvenel prav nič boljše kot prejšnji dan. Prispeli smo na prizorišče podelitve. S člani drugih orkestrov smo se do sedaj že dodobra spoznali ter se tako med sabo že veliko družili, na žalost pa je bilo obenem to tudi poslavljanje. V dvorani smo se vsi posedli in vznemirjeno pričakovali podelitev. O slabi organizaciji tekmovanja ter same podelitve ter nagrad ne bom izgubljala besed. Ko so razglasili našo zmago, je po dvorani zopet odmeval naš Vse najboljše, brez posebnih izboljšav. A zmaga v naši kategoriji še ni bila vse. Prejeli smo tudi posebno plaketo, ker smo po mnenju komisije najbolje od orkestrov izvedli obvezno tekmovalno skladbo A Klezmer Karnival. In spet je sledil naš Vse najboljše. Po kosilu v sosednji restavraciji smo se počasi odpravili proti domu, čakala nas je dolga vožnja z avtobusom domov, kjer nas je zopet pričakala kruta realnost-odmisliti je bilo potrebno naše kratke počitnice v Splitu ter se posvetiti šoli ter delu. Mislim, da so bili za vse nas to štirje prelepi dnevi, ki se jih bomo še velikokrat spominjali.

 
Iz Splita za www.gpo.si, Maruša Istenič